Veleposlaništvo RS Teheran /Gospodarsko sodelovanje /Omejevalni ukrepi /

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Omejevalni ukrepi do Irana (sankcije)

Z uveljavitvijo jedrskega sporazuma (JCPOA) januarja 2016 so bile sankcij mednarodne skupnosti proti Iranu v večji meri odpravljene, kar je spodbudilo poslovanje z Iranom. Po odstopu ZDA od JCPOA v letu 2018, uvedbi ameriških sekundarnih sankcij (ki se osredotočajo na: trgovino s žlahtnimi in ostalimi kovinami, premogom, prenosom dolarskih bankovcev, trgovino z iranskim rialom ter iranski avtomobilski sektor; bančni sektor, pristanišča in ladjarstvo, zavarovalnice, naftno industrijo in energetski sektor; proizvodnjo in promet železa, jekla, aluminija in bakra) in uvrstitvi več kot 1.000 fizičnih in pravnih oseb, povezanih z Iranom, na ameriški sankcijski seznam (t.im. OFAC's SDN lista - sektorji in subjekti, ki so izpostavljeni sankcijam ZDA (v tem primeru je pripisano: ''subject to secundary sanction /Iran/'') so dostopni na spletni strani https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/OFAC-Enforcement/Pages/20181105_names.aspx), se je začelo novo obdobje poslovanja.

V tem kontekstu je pomembno, da se za razliko od primarnih sankcij ZDA do Irana sekundarne sankcije nanašajo na delovanje/poslovanje neameriških fizičnih in pravnih oseb, ki niso pod jurisdikcijo ZDA, z Iranom. Zato jih ZDA ne morejo prepovedati, ampak jih obravnavajo kot sankcionirana dejanja, za katera se lahko uvedejo finančne, trgovinske in administrativne sankcije ter blokada premoženja pod jurisdikcijo ZDA. V kolikor podjetje in zaposleni nimajo nobenih odnosov z ameriškimi fizičnimi ali pravnimi osebami oziroma nimajo premoženja v ZDA, ameriška administracija ne more uveljavljati sekundarnih sankcij.

EU se je na uvedbo sankcij ZDA odzvala z posodobitvijo in aktiviranjem 'Blocking Statute' iz leta 1996 (Uredba Sveta EU št. 2271/96, z dne 22. novembra 1996, je bila sprejeta kot poseben protiukrep za eksteritorialne gospodarske sankcije ZDA proti Kubi in Iranu, ki so po mnenju EU koristile zunanjepolitičnim interesom ZDA na škodo držav članic EU), ki omogoča, da podjetja EU nadaljujejo poslovanje z Iranom. Uredba predstavlja podlago za podporo evropskim podjetjem, ki so vzpostavila poslovne odnose z Iranom po implementaciji JCPOA, in ponuja zaščito evropskim podjetjem, ki jih ogroža eksteritorialna narava sankcij ZDA. Skladno z uredbo morajo fizične in pravne osebe, ki so rezidenti držav članic EU, obvestiti Evropsko komisijo o škodi, ki jo njihovim gospodarskim ali finančnim interesom povzroča blokirana sankcija. Ne smejo izpolniti zahtev ali upoštevati prepovedi, ki so posledica blokirane sankcije. Znotraj EU niso priznane ali izterljive sodbe in odločitve oblasti ZDA v kontekstu blokiranih sankcij.

V EU je bila prav tako ustanovljena družba INSTEX s sedežem v Parizu, ki kljub sankcijam ZDA omogoča nadaljevanje legitimne in legalne trgovine med EU in Iranom na področju zdravil in medicinskih pripomočkov ter hrane, kar je izvzeto iz sekundarnih sankcij ZDA, saj predstavlja t.im. humanitarno blago. INSTEX bo po skorajšnji dokončni operacionalizaciji deloval kot posebni mehanizem za poslovanje med evropskimi in iranskimi uvozniki in izvozniki, ki zagotavlja finančne transakcije na omenjenih področjih brez neposrednega finančnega toka med Iranom in EU. Delovanje INSTEX se v prihodnosti pod pogojem odločitve njegovih delničarjev lahko razširi tudi na trgovino z drugim blagom.

Zainteresirani izvozniki na področju zdravil in medicinskih pripomočkov ter hrane se lahko s ciljem izvedbe konkretnih poslov preko družbe INSTEX obrnejo na Rossello Rubini (M: +33 645 613 428, rm(at)instex-europe.com), predstavnico za odnose s podjetji (Relationship Manager) INSTEX.

Upoštevajoč zunanje dejavnike, značilnosti gospodarstva in kulturne posebnosti je iranski trg zahteven za vse predstavnike evropskih gospodarstev, ne samo za slovensko. Za poslovanje z Iranom je pomembna odločnost, vztrajnost, prilagodljivost in strpnost ter dobro pripravljen poslovni načrt in sodelovanje z zanesljivim iranskim partnerjem. V tem kontekstu je izrednega pomena tudi skrbni pregled fizičnih in pravnih oseb, ki naj vključuje sektorsko, izvozno/uvozno, personalno dimenzijo (knowing your partner) in preverjanje ponudnikov storitev, kot so zavarovalnice, ladjarji, finančne institucije. Hitrih odločitev in dogovorov v Iranu ni za pričakovati, zaupanje se gradi v daljšem časovnem obdobju, ključ za uspeh pa je odprtost ter sprejemanje drugačnosti v osebnem in poslovnem odnosu. Kljub izzivom v Iranu obstajajo številne priložnosti, zlasti za majhna in srednje velika podjetja.

V Iranu je Slovenija dobro znana, njeno gospodarstvo ima sloves zanesljivih in kvalitetnih partnerjev. Blagovna menjava med državama od leta 2015 ponovno kaže trend občutne rasti. V letu 2018 je znašala skoraj 70 mio EUR, pri čemer se je slovenski izvoz v primerjavi z letom poprej povečal za 7% na 58,020 mio EUR, vrednost skupne menjave pa za 18%. Ocenjuje se, da je blagovna menjava celo višja, saj tokovi plačil vsa leta potekajo tudi preko tretjih držav in jih slovenske statistike ne zaznajo. Poudarjamo pa, da obseg blagovne menjave med Slovenijo in Iranom zagotovo ne odraža možnosti in priložnosti, ki se na tem trgu ponujajo.

Ključna perspektivna področja gospodarskega sodelovanja so zlasti v sektorjih, ki jih vključujejo vladni programi razvoja: energetika in alternativni viri energije, industrija (stroji, oprema in aparati, farmacija, rezervni deli za vozila, idr.), informatika in komunikacije, gradbeništvo, transport, kmetijstvo in turizem.

Vloga države je v Iranu še vedno zelo prisotna, zato je tudi vloga veleposlaništva pri vzpostavljanju gospodarskih vezi ter prodiranju na iranski trg pomembna in na iranski strani dobrodošla. Na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Teheranu vam bomo z veseljem pomagali z informacijami, pri navezovanju stikov in povezovanju z iranskimi poslovnimi partnerji.

FATF uvrstil Iran na seznam visoko tveganih jurisdikcij
FATF (Financial Action Task Force), globalno telo, ki naslavlja tveganja za mednarodni finančni sistem, je februarja 2020 ponovno uvrstil Iran na seznam visoko tveganih jurisdikcij ter pozval članice, da uvedejo ukrepe proti Iranu. Ukrepi med ostalimi vključujejo okrepljen nadzor finančnih inštitucij s sedežem v Iranu, natančnejše poročanje o finančnih transakcijah z Iranom ter poostrene zahteve zunanje revizije finančnih institucij, ki se nahajajo v Iranu.
Več informacij o ukrepih FATF do Irana je mogoče pridobiti v priloženem zapisu.