Veleposlaništvo RS Teheran /Gospodarsko sodelovanje /Uvoz in izvoz v Iran /

Pravni okvir uvoza in izvoza iz Irana

Iran ima dolgo zgodovino in bogato tradicijo mednarodne trgovine, saj so bili prvi iranski obmejni carinski uradi ustanovljeni že v 3. stoletju pr. n. št. Vključen je v različne mednarodne trgovinske organizacije, kar narekuje pravni okvir njegove zunanje trgovine. Iran je član Organizacije za gospodarsko sodelovanje (Economic Cooperation Organization), Developing-8 in G15 ter ima status opazovalnega člana v WTO in opazovalca v Shanghai Cooperation Organization.

Pravni okvir zunanje trgovine Irana določa tudi režim primarnih sankcij ZDA, pri čemer OFAC (Office of Foreign Assets Control of the US Department of the Treasury) izdaja splošna in posebna dovoljenja, s katerimi soglaša z določenimi aktivnostmi, ki bi bile sicer pri trgovanju z Iranom prepovedane. Prav tako na iransko zunanjo trgovino vplivajo preostale sankcije EU, ki so povezane z izvozom in uvozom občutljive opreme in tehnologije (blago z dvojno rabo). Ključni iranski zunanjetrgovinski predpisi so: zakon, ki regulira izvoz in uvoz (1993) in z njim povezani izvršilni predpisi (1994), carinski zakon (2011), seznam uvoženega blaga, ki mora izpolnjevati določene standarde, in seznam izvoženega blaga,  ki mora izpolnjevati določene standarde (seznama se posodabljata enkrat na leto), ter smernice o zaščiti izvoza ne-naftnih proizvodov.

Za izvoz in uvoz blaga za komercialno rabo je potrebno pridobiti trgovinsko izkaznico, ki jo izdaja Zbornica za trgovino, industrijo in rudarstvo Irana ter potrdi Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in trgovino IRI. Uvozniki v Iran morajo najprej na spletni strani Ministrstva za industrijo, rudarstvo in trgovino IRI registrirati uvozno naročilo. Iz registracije naročil in uvoznih dovoljenj je izvzeto blago za nekomercialno rabo. Nekatere vrste blaga ne potrebujejo uvoznega dovoljenja (npr. glasbeni instrumenti, obutev, papir), medtem ko nekatere vrste blaga potrebujejo več uradnih dovoljenj (npr. živila). Uvoz blaga je lahko prepovedan na podlagi zakona ali nacionalnega interesa (alkoholne pijače, svinjina, orožje, igre na srečo).

Seznam uvoženega in izvoženega blaga, za katerega veljajo obvezni standardi, letno posodablja iranska nacionalna organizacija za standarde, ki izdaja potrdila o skladnosti. Carinski zakon pa določa načela, ki veljajo za uvozne dajatve. S ciljem spodbujanja izvoza velja 100% davčna olajšava na prihodke od izvoza ne-naftnih proizvodov.

Na področju uvoza vozil je Iran z nedavno spremembo zakonodaje prepovedal uvoz avtomobilov z vrednostjo nad 40.000 USD in z zmogljivostjo motorja nad 2500 cc. Prav tako so se odvisno od tipa avtomobila in s ciljem podpore domači proizvodnji za 15-95% povečale carinske tarife, kar ne velja za uvožena hibridna vozila.

Uvoz živil v Iran zahteva zdravstveno in uporabno dovoljenje države izvora ter uvozno dovoljenje oz. vstopno zdravstveno potrdilo, ki ga po presoji tehničnih in sanitarnih standardov, pregleda sestave in analize uvoženega proizvoda izda splošni urad za nadzor in evalvacijo hrane in kozmetičnih proizvodov ministrstva za zdravje Irana. Iranska uprava za hrano in zdravila je določila, da uvozniki prehrambnih proizvodov morajo v Iranu ustanoviti podružnico (ne zadostuje lokalni predstavnik), kar velja od začetka iranskega leta 1397 (21. marec 2018).

S ciljem krepitve zakonitega uvoza, podpore domači proizvodnji, razvoja infrastrukture in boja proti tihotapljenju, ki ga spodbujajo visoke domače cene, zanemarjanje blagovnih znamk in nepozornost do modnih trendov, je Iran sprejel nova navodila na področju uvoza oblačil in tekstila. Uvozniki morajo biti pravne osebe, ki od obrtnega in trgovskega centra Irana pridobijo potrdilo o dejavnosti. Morajo se zavezati, da bo vsaj 20% uvoženih oblačil proizvedeno v Iranu in izvoženo vsaj 50% takšne domače proizvodnje. S ciljem transparentnosti morajo spoštovati sistem sledljivosti in uporabljati povezani blagajniški sistem.

Z naftnimi in plinskimi viri in proizvodi, ki so v državni lasti, upravlja ministrstvo za nafto Irana, ki nadzira komercialne aktivnosti, kot so uvoz, izvoz in proizvodnja nafte, plina in petrokemičnih proizvodov, ter izdaja licenc in dovoljenj, ki se zahtevajo za naftne operacije. Poleg ministrstva za nafto so ključni akterji iranske naftne industrije v javnem sektorju nacionalna iranska naftna družba, nacionalno iransko naftno rafinerijsko in distribucijsko podjetje, nacionalna iranska petrokemična družba, nacionalna iranska plinska družba. V zasebnem sektorju so ključni akterji iranska trgovinska borza, iranska energetska borza in iranska zveza izvoznikov naftnih, plinskih in petrokemičnih proizvodov. Na področju uvoza naftnih, plinskih in petrokemičnih proizvodov veljajo določene omejitve: zahteva se dovoljenje  ministrstva za nafto za uvoz surove nafte, naravnega plina (propan, butan), določenih vrst parafinskega voska in naftnega bitumna. Za zasebni sektor veljajo omejitve pri izvozu surove nafte in naftnih proizvodov, ki so povezane z izkušnjami vodstva, finančnimi zmogljivostmi, sposobnostjo vstopa zasebnih podjetij na nove trge.  Za prihodke od izvoza nekaterih naftnih proizvodov velja dvajsetodstotna davčna olajšava, medtem ko za vse druge  prihodke od izvoza velja 100% davčna olajšava.

Makroekonomski podatki Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kažejo, da se je izvoz iz Irana v letu 2017 povečal za 3% (71 mrd USD) v primerjavi z letom 2016 (69 mrd USD), medtem ko se je uvoz v Iran v 2017 zmanjšal za 13% (35 mrd USD) v primerjavi z letom 2016 (40 mrd USD).  Podatki iranske carine kažejo, da je Iran v letu 2017 največ blaga izvozil (op. izvoz brez nafte) na Kitajsko, v Irak, ZAE, J. Korejo in Afganistan, medtem ko je največ blaga uvozil iz Kitajske, ZAE, Turčije, J. Koreje in Nemčije.